Danes smo v Astronomskem društvu KOSCI Šentjur pripravili javno opazovanje sončevega mrka. Opazovanje je bilo na Mestnem trgu v Šentjurju. Amaterski astronomi smo navajeni delati v samoti in miru in je že javno opazovanje posebna izkušnja za vse. Toda danes je bilo še posebej zabavno, saj so istočasno na istem mestu pripravljali “lavoriado”. To je nekaj, kjer se špricajo z vodo, čofotajo, kričijo, lovijo z lavorji vode in to seveda vse mimo drage fotografske in astronomske opreme. Lovljenec ponavdi gleda nazaj lovca in šele ko se zaleti v kak teleskop opazi, da ni sam... Glavna naloga ozvočevalca pa je, da pokaže kako močan je njegov ojačevalec in zvočniki. Ni važno, če se kaj razume, glavno da je hrup. Za naslednjič bi priporočal, da dobijo kak drobilec kamenja in ga postavijo na Mestni trg. Hrup bi bil enak, le da bi naredili kaj koristnega.

Mimoidoči so si s pomočjo zaščitnih očal lahko pogledali sončev mrk. S posebno MYLAR folijo (ki izgleda kot alu folija) skozi tesleskope in tudi s projekcijo na platno iz dobsonovega teleskopa. Kljub stalnemu opozarjanju v medijih, da  “nikakor ne smemo gledati v Sonce s steklom, ki je ožgano od saj, sončnimi očali ali drugimi filtri, ki niso namenjeni opazovanju Sonca! POGLED SKOZI DALJNOGLED ALI TELESKOP V SONCE PA NAS TAKOJ OSLEPI ZA VEDNO! SONCA SEVEDA TUDI NE SMEMO OPAZOVATI S PROSTIMI OČMI”, se še vedno najdejo ljudje, ki počnejo prav to. Kljub prepričanju, da je projekcija bolj varna za opazovalce, kot gledanje skozi teleskop, ki je prekrit z Mylar folijo, so naše izkušnje drugačne. Kar trikrat so mimoidoči hoteli pogledati v okular preko katerega je potekala projekcija. Vsem, ki se bodo tega še lotili,  opozarjam, da naj imajo prostor okrog okularja, kjer se izvaja projekcija, ograjen in še vedno tam vsaj 2 stražarja, ki budno pazita, kaj se dogaja.

Posnetke sem naredil z Canon EOS 5D in objektivom Canon EF 100-400 in Canon EF 2-kratnim konverterjem. Torej na 800mm. Sveda je potrebno zaradi dolge goriščnice biti pozoren na tresljaje. Zato sem fotografirati z daljinskim sprožilcem in v načinu “miror lock up”. To pomeni, da ko prvič sprožiš se le dvigne zrcalo, počakaš, da se fotoaparat umiri,  sprožiš še enkrat in šele sedaj se odpre zaklop in s tem fotografiraš.

Popolnega sončevega mrka v naših krajih nas večina ne bo dočakala, saj bo naslednji popolni Sončev mrk viden iz Slovenije 3. septembra 2081 ob 9. uri 45 minut po lokalnem poletnem času. To bo jutranji mrk, senca pa bo prekrila celotno ozemlje Slovenije. Našim potomcem pa se bo popolni Sončev mrk ponovil že čez pol leta, to je 27. februarja 2082 ob 17 uri in 35 minut.

Zato nas kar nekaj v društvu razmišlja o obisku Kitajske naslednje leto, 22.7.2009. To bo najdaljši popolni mrk v tem stoletju trajal naj bi 8 minut.